26. september – Evropski dan jezikov

Aktivnosti so bile razdeljene po razredih. V 1. in 2. razredu so se učenci pri pouku nemščine ob pomoči učiteljic Slavice Balek Haddaoui in Jane Lazar učili pesmico Ko si srečen v nemškem jeziku. Ugotovili smo tudi, da poznamo že kar precej tujih (nemških, angleških, italijanskih, madžarskih) besed. Naučeno pesem bomo ob prvi priložnosti zapeli tudi na šolski proslavi, saj pesem pridno vadimo tudi pri podaljšanem bivanju.

Pri podaljšanem bivanju v 3. in 4. razredu smo s pomočjo učenke Angeline spoznavali ruski jezik. Predstavila nam je nekaj izbranih besed (spasiba, derevo, stol, historia) in rusko azbuko (ruska cirilica). Prelevili smo se v čisto prave tajne agente in ugotavljali, kaj v ruščini zapisane besede pomenijo v slovenščini. Primerjali smo črke azbuke z našo pisavo in ugotovili, da so nam nekatere črke popolna uganka, pri drugih je zapis enak, vendar ima v slovenščini popolnoma drugačen pomen, pri tretjih pa sta tako zapis kot izgovorjava enaki. 

Učenka 5. razreda Timea je pripravila recept za tradicionalno švicarsko jed (Gehacktes mit Hörnli und Apfelmus –  mleto meso s testeninami in jabolčno čežano), ki smo jo skupaj z učenci 5. in 6. razreda pripravili pri pouku gospodinjstva. Učenka nam je jed predstavila v nemščini, ostali učenci pa so s pomočjo predznanja nemškega jezika hitro ugotovili potrebne sestavine za pripravo jedi. V učilnici gospodinjstva smo pripravili pripomočke (nekatere smo si morali sposoditi v kuhinji), odmerili in stehtali sestavine ter začeli s pripravo jedi. Učenka Timea je ostale učence ves čas opozarjala, na kaj morajo biti pri kuhanju njene najljubše jedi pozorni. Med kuhanjem smo odkrivali tudi druge, s hrano povezane in bolj ali manj poznane, švicarske izdelke, kot so različni siri, fondi, röstiji (krompirjeve palačinke), čokolade (Toblerone, Lindt, Nestle), Ricola in müsli. Seveda smo pripravljeno jed z velikim tekom pojedli.

V 9. razredu smo se skupaj z učiteljicama Silvijo Sambt in Jano Lazar lotili razčlembe frazemov, ki so si pomensko podobni v slovenščini, nemščini in prekmurščini. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine, vsaka skupina je dobila po štiri frazeme. Prva skupina je dobila frazeme v slovenskem jeziku, druga v nemškem in tretja v prekmurščini. Vsi so morali najprej poiskati njegov pomen, šele nato so se lahko lotili iskanja različic v ostalih jezikih. Učenci so videli, da so si frazemi zelo podobni, da nekaterih ne moreš dobesedno prevajati in da je frazem zelo težko prenesti v sliko.

Učenka Daša pa je na kratko napisala še svoje razmišljanje o jeziku:

Na svetu imamo toliko jezikov, da jih je že težko našteti. Lahko bi rekli, da je angleščina tista, ki je svetovni jezik, saj jo govorijo oz. se je učijo v skoraj vsaki državi.

Zame je slovenščina jezik, ki ga govorim najbolj tekoče. Seveda, saj je to moj materni jezik. Nisem ravno tip za jezike, pa vendar se dva tuja jezika še vseeno učim v šoli. Znam ju toliko, da povem svoje ime, se predstavim in si včasih kaj prevedem.

To šolsko leto sem dobila novo sošolko, ki prihaja iz Švice. Govori nemško in nekaj angleško. Menim, da ji jeziki ležijo, saj se je v teh nekaj tednih naučila že nekaj slovenščine. Z njo komuniciramo v nemščini in angleščini, ona pa nam pove kaj tudi v slovenščini.

Verjetno bi vsak izmed nas rad obvladal kak tuj jezik. Sedaj ko razmišljam o tem, ugotavljam, da prav za prav to ni tako enostavno. Jezika se ne da naučiti z danes na jutri. Za to moramo delati, ampak marsikdo spozna, da je do takrat, ko bo tekoče govoril tuj jezik, še trnova pot. Jaz bi rada znala govoriti nemško, tekoče govoriti nemško, tako brez zatikanja. Ampak ni enostavno, čeprav se jezika učim v šoli in se koliko toliko trudim, še vedno nisem dobra v tem. Za znanje jezika je res treba veliko delati. Ni pa zaman pregovor, kjer je volja je tudi pot.

Čeprav marsikomu ni podarjena možnost, da bi se učil novih jezikov, je dobro, da vsi, ki to možnost imamo, to tudi najbolj izkoristimo. Samo hvaležni smo lahko, da imamo lasten jezik, da se lahko učimo v maternem jeziku in poleg tega spoznavamo še druge jezike. Menim, da je usoda vsakemu določila, kateri jezik se bo učil. Danes večina sveta uporablja angleški jezik, a je dobro imeti in znati tudi svoj materni jezik, saj s tem ohranjamo in gradimo našo kulturo.

Daša Herceg, 9. razred

(Skupno 79 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost