Nekega dne smo si pri angleščini kot neobveznem izbirnem predmetu v 4., 5. in 6. r. ogledali risanko o kužku, ki je želel postati kuža vodič in je šel v šolo za pse vodiče. Po ogledu filma smo se o vsebini pogovarjali in zaznala sem zanimanje učencev za to temo. Spodbudili so me k razmišljanju, kako naj jim to temo še dodatno približam. Spomnila sem se svoje slepe nekdanje dijakinje Blanke Škafar iz Odrancev, ki sem jo poučevala v srednji šoli angleščino. Sva prijateljici na Facebooku in večkrat preberem njene objave. Med drugim tudi o tem, da bi bilo dobro ljudi ozaveščati o slepih ljudeh in vlogi in pomenu psov vodičev v njihovem življenju. Odločila sem se, da jo pokličem in povabim na OŠ Šalovci. Njen odziv je bil iskreno veselje nad mojo idejo in pritrdilen odgovor. Dogovorili sva se za sredo, 16. aprila 2025. Z nami se je namenila preživeti 3 šolske ure. Spoznali so jo učenci od 4. – 9. razreda. (Med kosilom so naše goste videli tudi drugi učenci.) Blanko, njenega kužka in očeta so spoznale tudi naše štiri gostje, učenke 9. r. iz OŠ Tišine, ki so tega dne bile na obisku pri 9. r. Kmalu pa bodo obiskali štirje učenci 9. r. OŠ Šalovci svoje vrstnike na OŠ Tišina. Prejšnje šolsko leto smo takšni izmenjavo izvedli z učenci 7. r. OŠ Tišine.
Učenci OŠ Šalovci so bili veseli obeh obiskov. Z zanimanjem so poslušali Blanko Škafar in njenega očeta, ki jo je pripeljal. Učenci so spoznali tudi njenega kužka vodiča, Rona, ki jo je potrpežljivo spremljal iz ure v uro. Preizkusili so se tudi v vlogi nemega vodiča slepega človeka ali/in slepega človeka skozi poligon z ovirami, ki smo ga pripravili na hodniku. Ta izkušnja je razširila njihovo obzorje. Učencev med poukom še nisem doživela tako mirnih in tihih (z izjemo tistih, ki so zastavljali vprašanja), saj sem jim povedala, da zaradi kužka ne smejo biti glasni. To navodilo so dosledno upoštevali in s tem dokazali, da znajo biti zelo uvidevni in prijazni. Naj omenim še to, da je učenka iz 4. r. samoiniciativno narisala risbico za Blanko. Ta gesta je Blanko zelo razveselila.
Po končanih dejavnostih sem odpeljala učenke iz OŠ Tišina nazaj. Med vožnjo smo se pogovarjale o njihovih vtisih. Kot po lanskih obiskih, so tudi te učenke iz OŠ Tišina povedale, da jim je bilo na OŠ Šalovci zelo všeč, da bi z veseljem obiskovale to šolo, saj se jim zdijo odnosi med ljudmi na šoli bolj pristni, da so učitelji bolj pozorni in ne hitijo s snovjo. Všeč jim je bilo, da se družijo mlajši učenci s starejšimi. Te možnosti na OŠ Tišina nimajo. Tudi rekreativnega odmora na OŠ Tišina nimajo, bi si ga pa želele, potem ko so ga doživele v Šalovcih, so povedale. Pohvalile so tudi malico in kosilo.
Vsi skupaj smo doživeli dragocene trenutke – vredne, da se zapišejo v našo zakladnico nepozabnih spominov.
